Prehrana in zdravje

Zdravo okolje v vrtcu predstavlja predpogoj za zdrav način življenja, zato si zaposleni v vrtcu prizadevamo omogočiti vsem otrokom, da v polni meri razvijejo svoje telesne, psihične in socialne potenciale. Vzgoja za zdravje je sestavni del življenja in dela v vrtcu. Vsebine so vpete v vzgojno delo, poudarjen je dejaven in izkustven pristop pri njihovem izvajanju.


V vsakodnevnih dejavnostih vzpodbujamo zdrav stil življenja za vse: otroke, osebje, starše in obiskovalce vrtca. Prizadevamo si, da bi bili medsebojni odnosi med vsemi, ki delajo in se srečujejo v vrtcu kar najboljši. Predvsem pa, da bi se vsak otrok dobro počutil, imel občutek sprejetosti in lastne veljave.


Delo organizatorja prehrane in zdravstveno higienskega režima opravlja: 

Boštjan Kosmač

DIPL. DIET.

ZDRAVJE

Zdravstveno-higienski režim v vrtcu

Zdravje predstavlja splošno vrednoto in bistveni vir za produktivno in kakovostno življenje slehernega posameznika in skupnosti kot celote. Skrb za dobro počutje in zdravje naših otrok zato uvršamo med prioritetne naloge našega vrtca.


Pri našem delu upoštevamo vse veljavne zakonske predpise s področja zdravstvenega varstva, navodila in priporočila strokovnih institucij ter dogovore, ki smo jih sprejeli v vrtcu:

upoštevamo osnovna strokovna načela HACCP sistema,

prehrano v vrtcu pripravljamo v smislu načel zdrave in uravnotežene prehrane. Hrana je kalorično in biološko polnovredna,

otrokom nudimo napitek ves čas bivanja v vrtcu,

za otroke z motnjami v presnovi pripravljamo dietno prehrano,

z zgledi in vodenimi dejavnostmi razvijamo pravilen odnos do škodljivih razvad,

otroci so gibalno dejavni ves dan, po možnosti na svežem zraku vsaj eno uro,

skrbimo za prezračevanje prostorov, primerno sobno temperaturo (20-22 °C) in ustrezno osvetlitev prostorov,

izvajamo program preventivnega zobozdravstvenega varstva in preventivno zaščito pred nalezljivimi boleznimi.

Obvestilo staršem o sprejemu bolnih otrok v vrtec

PRIPOROČILA ZA STARŠE

Zdravstveni kotiček

  • Preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni v vrtcu (NIZJ)

    Zloženka (spodaj) je namenjene staršem otrok, ki prvič vstopajo v vrtec. Vsebina je razdeljena v dva dela. Prvi del obravnava kdaj otrok zaradi nevarnosti prenosa nalezljivih bolezni ne sme v vrtec. Drugi del pa govori o tem, kako je s prinašanjem hrane v vrtec. 

    Preberi
  • Kdaj otrok sme v vrtec glede na zdravstveno stanje?

    Objavljamo nove smernice (spodaj) - vključenost otrok v vrtec glede na njihovo zdravstveno stanje in razlago. Pri zdravstvenem stanju otroka poleg navedenega upoštevajte tudi otrokovo splošno kondicijo, počutje, da se normalno prehranjuje, spi in igra. Starši imate pravico in dolžnost, da bolnega otroka negujete doma. Otrok se bo bolje počutil in hitreje pozdravil v domačem okolju. Poleg tega ima vsakdo pravico do varstva pred nalezljivimi boleznimi ter dolžnost varovati svoje zdravje in zdravje drugih pred nalezljivimi boleznimi. Prosimo vas tudi, da v vrtec sporočite vzrok odsotnosti vašega otroka (vedno takoj, če gre za nalezljivo bolezen), saj le tako lahko ustrezno izvedemo vse ukrepe za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni.

    Več
  • Kako se zaščititi pred klopi?

    Pomlad je čas, ko se s prebujanjem narave na prostem odvijajo številne aktivnosti. Med drugim ljudje pogosto zaidemo tudi v gozdove in druge predele, kjer pa na nas lahko prežijo klopi.

    Več
  • Preprečevanje in odpravljanje ušivosti

    Ključno vlogo imajo starši! Včasih je bila ušivost spremljevalka revščine in slabih higienskih navad, danes pa se pojavlja brez pravila, tudi v državah z najvišjim standardom. Najpogostejše so naglavne (sive) uši, ki ne prenašajo bolezni, vendar s svojimi izločki povzročajo neprijetno srbenje. Objavljamo gradiva, ki naj bodo v pomoč pri preprečevanju uši in pri ravnanju v primeru, da se uši pojavijo: 

  • Podančice

    Najpogostejši znak okužbe je močan srbež okoli zadnjika, zlasti ponoči. Do srbeža pride, ker oplojena samica leže in odlaga jajčeca v kožne gube okrog zadnjika. Človek se okuži, ko zaužije jajčeca podančice. Oseba s podančico si ob praskanju zadnjika jajčeca zanese pod nohte, na roke, v spodnje perilo, na posteljnino. Od tod jih prenaša v hrano, na druge predmete, pohištvo. Jajčeca so tudi v hišnem prahu, prenašajo jih hišni ljubljenčki na dlaki, vendar se ne okužijo. Izven gostitelja ostanejo jajčeca kužna do treh tednov. Zlasti jim ustreza vlažno okolje. Visoka temperatura jih uniči (nad 55°C).


PREHRANA

Prehrana v vrtcu

Skrbno načrtovana in pripravljena hrana ima izreden pomen za ohranjanje in krepitev zdravja posameznika. Zdrava prehrana je še posebej pomembna v obdobju odraščanja. V tem obdobju otroci intenzivno rastejo in se razvijajo zato je njihova potreba po energiji in hranilih večja.

  • Kako načrtujemo jedilnike?

    Otrokom v vrtcu nudimo mešano, uravnoteženo prehrano v skladu s standardi in normativi za prehrano predšolskih otrok, smernicami zdravega prehranjevanja, praktikumom jedilnikov v vzgojno-izobraževalnih ustanovah in navodili ter priporočili ustreznih zunanjih strokovnih institucij. Pri načrtovanju jedilnikov sledimo standardom in normativom za prehrano predšolskih otrok, Smernicam zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah (od prvega leta starosti naprej) in Praktikumu jedilnikov zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah (od prvega leta naprej). Jedilnike oblikujemo v okviru Skupine za prehrano, katere člani so: obe vodji centralne kuhinje, sedem pedagoških delavcev, en predstavnik staršev in organizator prehrane in zdravstveno-higienskega režima v vrtcu. Skupina se sestane dva krat letno. V jedilnike vključujemo različna živila iz vseh skupin živil. Jedilnik je enoten za vse otroke, delno ga prilagodimo le za najmlajše, to je za otroke do 2. leta starosti (konzistenca živil, določena živila so za to starost manj primerna, npr. mesni izdelki...). Tedenski jedilniki so redno izobešeni na oglasnih deskah za starše, na vpogled pa so tudi na spletni strani vrtca.

  • Katere surovine uporabljamo?

    Pripravljamo dnevno sveže jedi. Pri pripravi uporabljamo predvsem osnovne surovine in ne industrijsko pripravljenih polizdelkov. Uporabljamo le naravne začimbe brez umetnih dodatkov, sami pečemo sladice, pogosto pripravljamo domače sadne, zelenjavne, ... namaze. Večkrat tedensko ponudimo kruh brez vseh aditivov, približno 1x mesečno pa tudi ekološko pridelano mleko. Na jedilnike vsaj enkrat tedensko vključujemo slovenske tradicionalne jedi. Naše želje so, da otroci tudi preko hrane spoznavajo slovensko zgodovino in kulturo. Opis jedi, ki so bile na jedilnike vključene do sedaj najdete spodaj.

    Več
  • Zakaj jemo zdravo?

    Zavedamo se, kako zelo so zdrave prehranjevalne navade, pridobljene v otroštvu, pomembna popotnica za življenje in trudimo se, da bi jih otrokom privzgojili, zato teme s tega področja redno vključujemo tudi v vzgojni program in z ustreznimi strokovnimi in sistemskimi ukrepi vplivamo na prehranjevalne navade naših otrok.

    Zdrave prehranjevalne navade, ki jih otroci pridobijo v tem obdobju pomembno vplivajo na izbiro živil in način prehranjevanja v kasnejšem življenjskem obdobju in s tem na njihovo zdravje v odrasli dobi.


    Več
  • Spodbujamo kulturo prehranjevanja...

    Skladno s spodbujanjem kulture prehranjevanja v času obrokov vsi otroci, skupaj s strokovnimi delavci, sedijo za mizo, v vseh oddelkih 2. starostnega obdobja v času kosila uporabljamo pogrinjke ter akropal. Na Svetu Zavoda, dne 28.2.2012 je bil sprejet Sklep spremenjenega ritma in načina prehranjevanja otrok v Vrtcu Galjevica, v katerem je zapisano, da hrane – npr. popoldanske malice ne nosimo domov, ampak zagotavljamo kulturo prehranjevanja in pravilen odnos otrok do hrane. Ves preostanek higiensko neoporečne popoldanske malice lahko starši, skladno z dogovorom, prevzamejo v posameznih hišah med 16. in 17. uro.

    Več
  • Kako obravnavamo dietno prehrano?

    Prehrana v vrtcu je organizirana enotno. Drugo vrsto prehrane – dietno prehrano – nudimo le otrokom, ki iz zdravstvenih razlogov običajno pripravljene hrane ne morejo uživati. V tem primeru morajo starši vzgojiteljici dostaviti ustrezno zdravniško potrdilo osebnega otrokovega zdravnika - pediatra ali specialista alergologa. Na potrdilu morajo biti vsi podatki, ki jih v vrtcu potrebujemo, da lahko otroku zagotovimo ustrezno dietno prehrano (vrsta diete, prepovedana živila, dovoljena živila, ustrezni nadomestki, ipd.). Ostalih obliko prehranjevanja (npr. vegetarijanska prehrana, posebnih oblik prehrane iz verskih razlogov in drugih razlogov) ne nudimo. Po priporočilih stroke javnega zdravja namreč predšolski otroci za rast in razvoj nujno potrebujejo mešano prehrano. Razne alternativne oblike prehranjevanja tako ne zadovoljujejo prehranskih potreb otroka in so zato za to populacijo nevarne in strokovno nesprejemljive.

  • Priporočila NIJZ zdrave prehrane v vrtcu

    Prehrana otroka v predšolskem obdobju ima pomemben vpliv na zdravje. Gre za obdobje, ko se hrana porabi za izgradijo kosti, mišic in organov, vpliva pa tudi na razvoj možganov. Zato so prehranske potrebe otrok posebne.

    V tem času je otrok popolnoma odvisen od nas odraslih, ki skrbimo zanj in oblikujemo njegovo prihodnost. Poleg tega izkušnje s prehrano v tem obdobju pomembno zaznamujejo prehranske navade v odrasli dobi.

    Preberi

Ritem prehranjevanja v vrtcu

I .starostno obdobje

1 do 2 leti

Ura Obrok
8:30 zajtrk
10:30/*10:45 dopoldanska malica
12:00/*13:30 kosilo
15:00 popoldanska malica

*Otroci I. starostnega obdobja, v starosti 1 do 2 leti, imajo ob vključitvi v vrtec še naprej spremenjen časovni ritem prehranjevanja, ki poteka v okviru projekta Otroku ustrezen bioritem prehrane. V drugi polovici šolskega leta oddelki 1–2 leti postopoma preidejo na časovni ritem prehranjevanja, ki ga imajo ostali otroci I. starostnega obdobja.

II .starostno obdobje

2 do 3 leta

Ura Obrok
8:30 zajtrk
10:30 sadni / zelenjavni krožnik
12:00 kosilo
15:15 popoldanska malica

III. starostno obdobje

3 do 6 let

Ura Obrok
8:30 zajtrk
10:30 sadni / zelenjavni krožnik
12:30 kosilo
15:15 popoldanska malica